Sobota: Grintovec (2558 m)
Zjutraj sem se zbudil ravno takrat, ko bi že moral biti pred Avtomontažo s pripravljenim nahrbtnikom. Na srečo so me potem prišli iskat domov in sem imel ravno še dovolj časa, da sem se na hitro umil, oblekel in nabutal stvari v nahrbtnik.
Čez Vodice in Kamnik smo se najprej pripeljali do zbirnega mesta pri domu v Kamniški Bistrici in nato še naprej do izhodišča nekje okrog tovorne žičnice pod Kokrškim sedlom. Tu se je začel naš pohod na Grintovec (2558 m), moj prvi dvatisočak :)
Precej strma in vijugasta pot nas najprej vodi skozi gozd nato pa se ta preneha in pridemo na čistino poraščeno le še s travo in grmičevjem. Do Zoisove koče (1791 m) na Kokrškem sedlu sta kaki dve uri hoje, od koče naprej pa še dve uri hoje do samega vrha Grintavca. Pot je ves čas precej strma in palice nam tu pridejo še kako prav. Moram priznati, da sem tokrat prvič uporabil palice, čeprav jih imam že vsaj leto dni. Kot je rekel en kolega, so palice najboljša pogruntavščina takoj za dudo ;)
Zame osebno je bil pohod precej naporen, še posebej sestop z vrha nazaj do koče. Kolena so mi tokrat resno pokazala zobe saj so me noge komaj še držale. Sestop s sedla je bil malenkost lažji s pomočjo spremenjene strategije - več krajših postankov. Na srečo posledice niso tako grozne - hodim lahko ;) Vsekakor je pomagala vroča slana kopel, ki sem si jo privoščil še isti večer. Uspelo mi je tudi nekaj lepih fotografij, za enkrat objavljam le eno (glej zgoraj).
Domov smo prišli okrog 19.30, pohod brez postankov pa je trajal okrog 9 ur.
Čez Vodice in Kamnik smo se najprej pripeljali do zbirnega mesta pri domu v Kamniški Bistrici in nato še naprej do izhodišča nekje okrog tovorne žičnice pod Kokrškim sedlom. Tu se je začel naš pohod na Grintovec (2558 m), moj prvi dvatisočak :)
Precej strma in vijugasta pot nas najprej vodi skozi gozd nato pa se ta preneha in pridemo na čistino poraščeno le še s travo in grmičevjem. Do Zoisove koče (1791 m) na Kokrškem sedlu sta kaki dve uri hoje, od koče naprej pa še dve uri hoje do samega vrha Grintavca. Pot je ves čas precej strma in palice nam tu pridejo še kako prav. Moram priznati, da sem tokrat prvič uporabil palice, čeprav jih imam že vsaj leto dni. Kot je rekel en kolega, so palice najboljša pogruntavščina takoj za dudo ;)
Zame osebno je bil pohod precej naporen, še posebej sestop z vrha nazaj do koče. Kolena so mi tokrat resno pokazala zobe saj so me noge komaj še držale. Sestop s sedla je bil malenkost lažji s pomočjo spremenjene strategije - več krajših postankov. Na srečo posledice niso tako grozne - hodim lahko ;) Vsekakor je pomagala vroča slana kopel, ki sem si jo privoščil še isti večer. Uspelo mi je tudi nekaj lepih fotografij, za enkrat objavljam le eno (glej zgoraj).
Domov smo prišli okrog 19.30, pohod brez postankov pa je trajal okrog 9 ur.
3 Comments:
Mi imamo pa hribček Grintovec... ki sploh ne zgleda hribček... malo bolj strma vzpetina no... Skratka. Fajn, da si se imel fajn.
šele zdaj sm vidla ta post...oops..
Ej lepa tura pa vidm da ste meli fajn vreme, zakon! Ja palice so skor must-have, ko greš v hribe, tko da če boš kej bolj hribolazil ti priporočam da jih kupiš. Drugače pa zakon, sama sem odločena da bom naslednje leto malo več hodila, tale planinska sfera ja kar kul:D No ja še prej pa upam da kašno snežno turco:)
Fajn bodi, lp
Anya, nisi dost pozorno prebrala... palice že imam, samo uporabljal jih nisem do zdej ;) V hribe pa hodim že od osnovne šole, ko sem bil član planinske sekcije :)
Vreme smo pa res imeli fajn. Zvečer objavim še kakšno fotko :)
Objavite komentar
<< Home