Zbogom 2006
V čem se je leto 2006 razlikovalo od 2005? No, definitivno ni bilo leto velikih sprememb. Pravzaprav je bila edina velika sprememba nova služba na Adacti. Ob tem se je izkazalo, da se je bilo težje odločiti za ta korak, kot ga dejansko narediti. Že po enem tednu nisem prav nič več pogrešal stare firme. Novi kolektiv mi je bolj všeč, sodelavci so približno mojih let, imam pa tud en kup sodelavk, kar pripomore k boljšemu počutju na delovnem mestu ;) Tudi samo delo je zanimivo in lahko bi rekel, da sem se že v prvih 3 mesecih naučil več kot v enem letu na starem šihtu.
Poleg tega sem se lani pridružil novinarski ekipi revije Študent in s tem uresničil še eno željo - pisati in biti za to plačan. Moje področje je še vedno pretežno šport a bi to z novim letom prav rad razširil. Upam, da se je moje pisanje v tem času izboljšalo vendar mi ne bi škodil kakšen tečaj iz kreativnega pisanja in novinarstva. Morda letos?
Na srečo sem imel tudi preteklo leto dovolj časa in denarja za šport ter hobije. Še vedno sta na prvem mestu karate in potapljanje. Pri karateju sem opravil izpit za 5. kyu (rumen pas) in se pripravljam na naslednji izpit, ki naj bi bil enkrat januarja ali februarja. Končno sem dojel nekaj osnov, ki so mi že dolgo delale preglavice. Zdaj je treba utrjevati znanje in trenirati, trenirati, trenirati. Morda si že letos okrog pasu zavežem zeleni pas? Kar se potapljanja tiče, me to danes veseli morda še bolj kot na začetku, ko sem maja 2005 opravil svoj prvi potop. Od takrat sem opravil že 59 potopov (od tega 32 lani, 5 več kot predlani). Že dolgo nisem več nebogljen začetnik in tudi vodenje potopov mi postaja vedno bolj domače. Namesto za računalnik, sem denar lani zapravljal za opremo. Sedaj imam v glavnem že vse razen regulatorja in flaše. Načrti? Še več potopov (rad bi dosegel magično številko 100), septembra pa tečaj za P3.
No, še vedno imam nekaj nerešenih vprašanj. Predvsem faks in stanovanje. Bo letos kaj drugače? Čas bi že bil...
Poleg tega sem se lani pridružil novinarski ekipi revije Študent in s tem uresničil še eno željo - pisati in biti za to plačan. Moje področje je še vedno pretežno šport a bi to z novim letom prav rad razširil. Upam, da se je moje pisanje v tem času izboljšalo vendar mi ne bi škodil kakšen tečaj iz kreativnega pisanja in novinarstva. Morda letos?
Na srečo sem imel tudi preteklo leto dovolj časa in denarja za šport ter hobije. Še vedno sta na prvem mestu karate in potapljanje. Pri karateju sem opravil izpit za 5. kyu (rumen pas) in se pripravljam na naslednji izpit, ki naj bi bil enkrat januarja ali februarja. Končno sem dojel nekaj osnov, ki so mi že dolgo delale preglavice. Zdaj je treba utrjevati znanje in trenirati, trenirati, trenirati. Morda si že letos okrog pasu zavežem zeleni pas? Kar se potapljanja tiče, me to danes veseli morda še bolj kot na začetku, ko sem maja 2005 opravil svoj prvi potop. Od takrat sem opravil že 59 potopov (od tega 32 lani, 5 več kot predlani). Že dolgo nisem več nebogljen začetnik in tudi vodenje potopov mi postaja vedno bolj domače. Namesto za računalnik, sem denar lani zapravljal za opremo. Sedaj imam v glavnem že vse razen regulatorja in flaše. Načrti? Še več potopov (rad bi dosegel magično številko 100), septembra pa tečaj za P3.
No, še vedno imam nekaj nerešenih vprašanj. Predvsem faks in stanovanje. Bo letos kaj drugače? Čas bi že bil...
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home