Reportaža: Sv. Marina (Labin)

Uspešno smo zaključili še en potapljaški vikend. Tokrat smo se odpravili v Sv. Marino pri Labinu. Za tiste, ki še niste bili tam, gre za manjši kamp kjer gostujejo pretežno potapljači. Vreme je bilo dokaj jasno vendar vetrovno (nasvet za naslednjič: vzemi kapo!). Posledično tudi morje ni bilo najbolj mirno. Na žalost sem tokrat ostal brez fotoaparata in ne bo nobenih slik! :(


Slika 1: Sv. Marina iz zraka.

Prvi potop smo opravili z barke pri rtu Barbakovac. Kamnit jezik se razteza kar globoko v morje. Ob steni je bilo polno jat črnik in sardel - kot v kakšnem dokumentarcu :) Z Maretom sva se ob jeziku spustila do končne globine in tam naredila osmico skozi tunel. Med dvigom po desni strani sva naletela na hobotnico vendar se nesramnica ni pustila pregnati iz svoje luknje tako, da sva ostala praznih rok. Ustavila sva se tudi pri previsu kjer se nahaja drugi tunel. Ta je precej ožji vendar prehoden in moram reči, da se zelo lepo vidi svetla modrina na drugi strani. Potop sva nadaljevala do mooringa kjer sva se po vrvi počasi dvigovala, na 4 metrih sva opravila še 4 minutni varnostni postanek in zaključila potop.

Reportaža: Sv. Marina - 2. del

Za drugi potop smo se preselili na plažo v kampu. Razdelili smo se v tri pare; moj sopotapljač je bil spet Mare. Spustila sva se ob desni steni in si vzela dobrih 35 minut za potop. Tudi tokrat je bilo polno rib, prvič sem tudi videl morske zvezde v naravnem okolju. Za posladek sem nekje pobral še zelo lepo školjko - "porcelanko", ki tokrat predstavlja moj edini materialni "suvenir" iz Marine. Skratka še en zelo lep potop.


Slika 2: Školjka "porcelanka", ki sem jo našel na drugem potopu :)

Na žalost po potopu ni bilo vse tako lepo. Očitno sem bil edini, ki se je po celodnevnem stradanju počutil res slabo. Glede na enormne količine mesa, ki smo ga prinesli s sabo je to skoraj smešno ;) Mojster Rudi je bil šef na grilu in je profesionalno spekel vse dobrote, ki smo jih prinesli s sabo, od pikantnih klobas do ražnjičev in čevapov. Prava potapljaška pojedina! Ne glede na slabo počutje sem pojedel nekaj futra (ma je tko fajn dišalo!), ki je potem končal v tekočem stanju v grmovju na koncu parcele :P Potem sem šel samo še spat. Jaka je bil tako prijazen, da mi je odstopil dva aspirinčka. Okrog desetih sem se pobral in eno uro kasneje sem se počutil že precej okej. Uspel sem nekaj celo pojesti in obdržat v želodcu :) No ja, ne glede na vse je bil super dan!

Nedelja se je začela veliko bolje. Zbudil sem se naspan, spočit in pripravljen na nov dan. Tokrat sem se pripravil.. za zajtrk sem pojedel dva okusna ražnjiča "od včeraj" in precej kruha. Osel gre samo enkrat na led :) Spet smo se potapljali z obale in sicer ob levi steni. Vodil je Jaka, s Samotom sva mu sledila, na naju je pa budno pazil Jure. Sicer ni bilo toliko rib kot na prvih dveh potopih vendar je bilo kljub temu zanimivo. Kmalu po začetku potopa je Jaka naletel na sipo. Ta je pogumno priplavala iz svoje luknje, ko je nanjo posvetil z lampo. Potem je za distrakcijo spustila en majhen oblaček tinte in jo ne preveč uspešno ucvrla stran. Potop si bom zapomnil tudi po tem, da je Jaka plaval kot navit in sem vedno zaostajal. Ja, nisem si mogel pomagat, da ne bi vmes pobiral školjke (ki sem jih potem tako ali tako pozabil na obali!). V zadnjem delu sta Jaka in Samo zgrešila škarpeno, ki pa meni na srečo ni ušla. Kar lepo se kamuflira. In to je bilo več ali manj to, če odmislim še polže, ki jih je na levi steni kar nekaj. Živih seveda :)

Dan smo zaključili popoldan, nabutali stvari v avte in se odpeljali proti Ljubljani. Takoj čez mejo smo se ustavili še v piceriji Pek in si privoščili šest presenetljivo okusnih pic Pek in seveda pivo, ki mi je bilo izredno všeč. Tako nekako se je končal naš vikend na morju.

The End