Zobar! AAaAaaa!

Drejčkov post bom izrabil za temo, ki mene matra že več al manj odkar mam zobe ;) Bojim se zobarjev kot hudič križa. Sovražim občutek, ko ti razpotegnejo usta, da te potem še 3 dni bolijo lica, ko te špikajo po zobih in sprašujejo ali kaj boli. Strah v kosti mi požene tudi zvok vrtanja, ki ga poslušaš med čakanjem na vrsto. Tako že 10 let hodim k zobarju res samo, ko kaj ornk boli. Ker grem v kratkem na 14-dnevni potapljaški tabor, bi rad do takrat popravil vsaj en kritičen zob, ki se je že pred meseci ob strani zlomil in ima sedaj fejst luknjo. Zaradi tega na tej strani ne morem jesti nič trdega - boli k svina! Z dohtarjem sem se že zmenil za 4.7., še prej moram na rentgen. Izkoristil bom še priliko in si končno uredil dodatno zdr. zavarovanje. Pol pa na vrtanje... po mojem bo zobarja infarkt, ko bo videl to katastrofo. V bistvu sta dva zoba precej kritična, ne samo en. Ampak dveh pač ne bo mogel rihtat, ker bi potem stradal :P In to je samo prvi korak. Odločil sem se namreč, da po počitnicah spravim svoje čekane v red. Potem naj bi blo lažje. Upam :)