Morje

Žalosten sem, ko berem o tem, kako masovno se je na hrvaškem tudi letos lovilo z ludarjem. Ludar je velika mreža s katero lahko ribiči skoraj popolnoma izpraznijo manjši zaliv. Tisto kar ostane, so prestrašene in čisto zmedene ribe. Kot potapljača me to skrbi saj se bojim, da kaj kmalu v morju ne bomo imeli več kaj videti. Je tem ljudem sploh mar za kaj drugega kot za trenutni zaslužek? Nikakor ne razumem tega početja tako kot ne razumem niti lova z dinamitom in z ostalimi metodami za masovni izlov. Videl sem kaj naredi dinamit morskem dnu. Uniči vse kar je živega in ostane samo gola, siva, pusta skala. Leta traja, da se na teh mestih obnovi življenje. In potem ribiči tarnajo kako ni rib! Ljudje božji, kaj vam je?! Ko berem take in podobne članke, mi je včasih kar slabo. Ne morem si kaj, da ne bi bil žalosten in črnogled... Pravijo naj se ne obremenjujem s tem. Kako naj se ne obremenjujem, ko pa načrtno uničujejo moje morje!? Naše morje! In kaj naj? Gremo sredi noči in potopimo kakšno ladjo? Ja kaj pa preostalih 100, 200, 300 ladij? Kdo bo potopil njih? Razmišljam o tem kako smo mi verjetno zadnja generacija, ki še lahko vidi ta lepi Jadran. In še to kar lahko vidimo mi je samo senca tistega Jadrana pred tridesetimi leti! Kaj bodo videli naši otroci? Ne vem... a vem, da to kar se dogaja ni prav. Ne samo pri nas temveč povsod po svetu! Država bi morala te stvari regulirati... ma državo prav malo briga! Preganjajo in obtožujejo športne ribiče (potapljače na dah), ki sploh niso problem. Vsi vemo, kdo je problem. Če zadeva ne bo rešena na državni ravni ali še bolje, na ravni "jadranskih" držav, se nam obetajo zelo, zelo slabi časi. Pusto bo morje brez rib...