Plezanje "na ful"
Paklenica, 23. - 25.5.2008
V petek smo se po službi nabasali v mojega Megana in se odpravili na skoraj 400 km dolgo pot. Po dobrih štirih urah vožnje smo prispeli v mini kamp Vesna, ki se nahaja ob glavni cesti. V kampu za senco skrbijo predvsem češnje in orehi (češnje so bile med našim obiskom ravno prav zrele za zobanje). Kmalu po prihodu smo postavili šotor in se nedolgo zatem odpravili spat.
Sobotni dopoldan je minil ob pripravah za izpit, ki je bil napovedan ob enih popoldan. Med izpitom nas je presenetil kratkotrajen naliv, ki pa ni bistveno vplival na potek dneva, saj so bile stene v eni uri spet suhe. Tekom dneva sem si lahko vzel nekaj časa zase in splezal nekaj zabavnih smeri, med njimi tudi eno 6a na top-rope. Zvečer smo se pogostili s čevapi in pivom ter klepetali pozno v noč. Nedeljo sem preživel bistveno bolj ležerno, ker zaradi pomanjkanja štrikov nisem plezal toliko, kot bi si želel. Kljub temu sem se domov vrnil poln vtisov in z željo po ponovnem obisku Paklenice.
Sobotni dopoldan je minil ob pripravah za izpit, ki je bil napovedan ob enih popoldan. Med izpitom nas je presenetil kratkotrajen naliv, ki pa ni bistveno vplival na potek dneva, saj so bile stene v eni uri spet suhe. Tekom dneva sem si lahko vzel nekaj časa zase in splezal nekaj zabavnih smeri, med njimi tudi eno 6a na top-rope. Zvečer smo se pogostili s čevapi in pivom ter klepetali pozno v noč. Nedeljo sem preživel bistveno bolj ležerno, ker zaradi pomanjkanja štrikov nisem plezal toliko, kot bi si želel. Kljub temu sem se domov vrnil poln vtisov in z željo po ponovnem obisku Paklenice.
Foto-utrinki by: Matjaž & Ajda
Križevska vas, 27.5.2008
Moj drugi obisk tega plezališča se je končal precej neslavno. Očitno je dvodnevno plezanje v Paklenici pobralo svoj davek in en dan počitka ni bil dovolj. Poleg smeri Vrt (5a) sem plezal še stara znanca, Škorpjon (5c) ter Prjatlca (6a). Pri slednji mi ni uspel vzpon naprej in sem bil zaradi tega malo razočaran. Bo šlo pa drugič boljše!
Iški Vintgar, 29.5.2008
Zadnje čase večinoma obiskujem meni še neznana plezališča. Tako smo se v četrtek popoldan odpravili v bližnji Iški Vintgar. Parkira se pri gostišču na koncu ceste in pot nadaljuje peš. Spodnji sektor plezališča je viden že s pešpoti in ga težko zgrešimo. Tudi lažje smeri (5b, 5c) so za moje pojme precej zahtevne. Stena ves čas malo visi navzven pa tudi način plezanja je nekoliko drugačen kot smo ga navajeni iz primorskih plezališč. Obisk Iškega Vintgarja vsekakor priporočam tako plezalcem kot tudi vsem, ki iščejo primerno izletno točko v bližini Ljubljane.
Preddvor, 1.6.2008
Včeraj smo si za konec tedna privoščili še malo lahkotnega poplezavanja v plezališču Preddvor. Tudi tokrat se je izkazalo, da plezanje v troje ni najboljša ideja. V kratkem času, ki nam je bil na voljo, sem splezal tri lahke smeri in se ob tem prav zabaval. Zagotovo pridemo še kdaj.
Oznake: plezanje
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home