Sanje neke gospodinje

V soboto smo si privoščili malo lahkotnejšega plezanja v Preddvoru. V glavnem sem plezal že znane smeri, sajtal pa sem Pehto (5b) in Sedmo božjo zapoved (6a). Pod previsom so stopi že precej zlizani, zato je potrebno nekaj previdnosti. Za konec smo se še malo osvežili v bližnjem potoku. Preostanek dneva sem preživel na pikniku pri Nivi, kjer smo jedli, pili in čofotali v bazenu do dveh zjutraj.

Nedelja je bila zame prav poseben dan, z Mirotom sem se namreč prvič odpravil plezat v hribe. Ob osmih zjutraj sva se odpeljala na Jezersko, najin cilj pa je bil Veliki vrh. Avto sva pustila na 'parkirišču' v gozdu in jo naprej mahnila peš (dostopa do stene je za slabe pol ure hoje). V smer Sanje neke gospodinje (VI-, 150 metrov) sva vstopila okrog enajstih. V prvem raztežaju sem se še navajal na skalo, nato pa je kar steklo. Malo se mi je zataknilo le pri zadnjem raztežaju, kjer sva iz Gospodinje zavila v smer Mama Korzika. Prva polovica raztežaja je težja (VI+) in zahteva precej iznajdljivosti. Na vrhu sva se malo spočila in predvsem uživala v božanskem razgledu na Kamniško-Savinjske Alpe (Kočna, Grintavec, Storžič idr). Lepo je viden tudi velik podor pod slapom Čedca. Sledil je abzajl do vznožja, kjer sva še malo počivala in nato sestopila do avta.

Plezanje sva nadaljevala v dolini, v plezališču Mlinarjeva peč. Glede na opis v vodničku sem bil malo razočaran a vseeno nisem odšel praznih rok. Od štirih smeri, ki sem jih napadel, sem uspešno splezal dve ter s tem zaključil odličen plezalni dan.

Večraztežajno plezanje v hribih je bilo zame, ne glede na to, da sem ves čas plezal kot drugi, izjemno lepa izkušnja in bi ga priporočal vsem plezalcem, ki jim hribi niso tuji.

Stran avtorjev smeri v Velikem vrhu: Suzana in Viktor Relja
Galerija: Ivan Skuliber