Že nazaj?

Jao, nisem si mislil, da bom čez eno uro pisal še en "entry". Ja, v službi sem in še vedno nisem naredil nič pametnega. Zunaj se je prikazal sonček in vsaj to mi malo izboljšuje razpoloženje. Sicer sm pa tam nekje pri tleh. Že dober teden razmišljam ali bi se spravil pisat mail določeni osebi. Mi je do zdaj pisala samo zato, ker jo je pekla vest? Ali pa si je želela iskreno prijateljstvo. Delam napako s tem, ko odlašam? Argh! Nočem, da bi dobila napačno predstavo in hkrati ne bi rad bil videti šibek. No ja.. že to, da se še vedno nisem odločil je lahko znamenje šibkosti. Zakaj ne moremo biti enostavno iskreni drug do drugega? Je resnica res tako boleča? Ob tem se vedno spomnim na dialog iz filma "A Few Good Men":

Col. Jessep: You want answers?
Kaffee: I want the truth.
Col. Jessep: You can't handle the truth.

V skladu z zgornjim dialogom tudi sam ugotavljam, da večina ljudi pravzaprav ne prenese resnice, če jim jo serviraš direktno v obraz.