Vesoljčki #3

Ročico potiska je počasi porinil do konca, dokler ni kabine napolnilo grmenje motorjev. Ladja je poskočila in se odlepila od ploščadi. Pod ostrim kotom jo je usmeril v nebo in po nekaj minutah že prebil zgornji sloj oblakov. Nebo je postajalo vse bolj črno. Na višini okrog 30 km je izklopil booster in zmanjšal moč motorjev. V navigacijski računalnik je vnesel svoj novi kurs in pregledal vse sisteme.

"Hmm, za vzlet je šlo preveč goriva in tudi toplotni ščit je kar načet. Še dobro da ga na Luni ne bom potreboval," si je mislil. Medtem je računalnik že izračunal popravke smeri in Lewis je lahko usmeril ladjo na pot proti Luni.
"Kontrola, izstop iz orbite uspešen, nova smer začrtana, sprejem," je javil.
"Komet, razumem. Nadaljuj po načrtu, sprejem."

Vklopil je avtomatskega pilota in se sprostil. Mogoče bi lahko malo zadremal. Kljub novi tehnologiji polet na Luno še vedno traja več ur in civilnega prometa tako ni na tem območju. Nekako ob istem času, kot se je vpisal na Akademijo, so na Luni začeli graditi veliko vojaško oporišče. Razlog je bil v tem, da je veliko ceneje izstreljevati ladje z Lune kot pa z Zemlje. Ne potrebuješ toliko goriva zato so lahko ladje hkrati tudi manjše. Ko je takole razmišljal je počasi utonil v spanec.

Sanjal je svoje rodno mesto, Kirkwall. Odkar je pred tolikimi leti vstopil v vojsko in se preselil v Združene države je bil doma samo enkrat. Vojska pač ni odobrila veliko dopustov. Z očetom sta pogosto hodila lovit ribe v majhni ribiški ladji. Vedno si je predstavljal, da sta v resnici na vesoljski ladji, ki se odpravlja v neznano.

Iz spanca ga je predramil monoton glas računalnika, "Ponavljam. Neidentificirani ladji, vstopate v vojaško območje. Identificirajte se ali pa bomo odprli ogenj. Ponavljam..."

Živčno je pogledal indikator FOF. Gorela je zelena lučka torej mora delovati! Zakaj ga potem nadleguje ta kretenski računalnik?
"Luna1, tukaj vojaška ladja Komet. Sem na napovedani nalogi, številka leta F193, sprejem!"

V slušalkah je zahreščalo in zaslišal je človeški glas.

"Komet, govori Poveljnik. Opravičujem se za tole nevšečnost toda z vaše ladje ni FOF signala. Ko pristanete se javite pri dežurnem tehniku, naj to pregleda, sprejem."
"Luna1, razumem in hvala za pomoč, sprejem!"

Oddahnil si je. Samo še tega mu je manjkalo. Smrt pod streli lastnih enot. O tem bo še poročal doma.

Se nadaljuje...