It was a very good year

Lahko rečem, da sem z letošnjim letom zelo zadovoljen. Še bolj sem se aktiviral in moji dnevi so precej bolj polni kot pred enim letom. Nekaj ciljev sem izpolnil, nekaj jih še moram.. letos sem nenačrtovano postal potapljač ?:) In ne samo to! Čeprav sem bil na začetku skeptičen, sem že pred zaključkom sezone uspešno opravil tudi tečaj za **, kar pomeni da sem uradno lahko vodja potopa in ?peljem ljudi v vodo?. Za mano je tako spet zelo pestro poletje. Od maja do oktobra sem skupno opravil 27 potopov, od tega en nočni. Na morju sem preživel cca. mesec dni :) Povrh vsega sem s tem, ko sem se pridružil klubu, spoznal en popolnoma nov krog ljudi. Upam, da bom lahko drugo leto nadaljeval v tem duhu, če bodo finance dovoljevale.

Karate treniram že več kot eno leto in vedno bolj mi je všeč. Končno sem našel en šport, ki me resnično zanima in mi odgovarja. Cilj za pomlad je rumeni pas :)

Ljubezen? No ja... že več kot leto dni sem samski. Ni za se hvalit, vem :) Spoznal sem kar nekaj novih deklet a z nobeno se nisem zbližal. Doživel sem nove zavrnitve, prekinil stike z nekaterimi, padal in se pobiral. Mislim, da je vsakič lažje. Mogoče tudi zato, ker sem se naučil držati neko zdravo razdaljo. Ne padam več v neko slepo zaljubljenost kot je bila to ponavadi moja navada. Včasih se sprašujem ali se sploh še znam zaljubiti ali pa so samo moje zavore postale tako "dobre"? No ja.. še vedno so ostale nerazčiščene zadeve ampak tudi te pridejo prej ali slej na vrsto.

Faks je še vedno tam kjer je bil in me čaka. Lepo bi bilo končno diplomirati. Prav tako bom moral drugo leto začeti reševati stanovanjsko vprašanje. V glavi imam 30 let kot neko magično mejo, ki je ne smem preseči za nobeno ceno. Verjetno zato, ker že leta doma poslušam "Verjetno ne misliš živet tukaj do tridesetega." Po drugi strani vem, da moram stran in to čim prej! Zato je to moj cilj za 2006.

Problem, ki ga bom tudi naslednje leto reševal je odločanje. Kar me moti pri meni in bi rad spremenil je ravno to, da za odločitve pogosto potrebujem preveč časa. In to me moti. Zato ker cele dneve v glavi premlevam eno in isto namesto, da bi se za nekaj odločil. Slaba navada!

Poleg tega si moram urediti življenjski prostor in sicer tako, da se bom končno znebil vseh reči, ki jih ne rabim in mi samo nabirajo prah ter me utesnjujejo. Vso to kramo, ki jo občasno sicer rabim in ne gre proč, bi spravil v kakšno skladišče. No.. nekaj bom vsekakor moral ukrenit, ker vsega tega enostavno ne morem in tudi nočem nosit s sabo. Hm, najbolje bi bilo, če bi dobil stanovanje s suho in prostorno kletjo he he. In tako, ki ne bo zabasano z omarami in pohištvom. Stanovanje, v katerem se bo dalo dihat in normalno živet.

In končno imam svoj lasten avto! :)