In memoriam

Obiščem jaKov blog in vidim: umrl je Stanislaw Lem, velikan znanstvene fantastike. Pisatelj, ki ga lahko mirno postavimo ob bok ostalim klasikom kot so Arthur C. Clarke, Isaac Asimov, Ray Bradbury, Ursula K. Le Guin, idr. Prvič sem bral Lema, ko sem kot osnovnošolec doma med knjigami naletel na Zgodbe o pilotu Pirxu. Z vsako prebrano zgodbo je moje zanimanje raslo. Prebral sem Pirxa, hotel sem še več. Od takrat je knjiga pri meni. Skupaj z Asimovimi Jeklenimi votlinami mi je odprla vrata v svet znanstvene fantastike. Bral sem vse kar mi je padlo v roke. Na začetku največ Asimova in Clarka. Potem sem med študijem v knjižnici Prežihov Voranc odkril zalogo Lemovih knjig: Nepremagljiva, Zvezdni dnevnik Ijona Tihega, Eden, Glas gospodara. Seveda tudi ostalih avtorjev nisem zanemarjal, saj knjig ni manjkalo. Pa vendar, po vseh knjigah je Pirx še vedno legenda - en in edini. Iz marsikatere zgodbe bi lahko razvili prvovrsten celovečerni film! Ena meni najljubših je Terminus. Še zdaj me kar srh spreleti, ko se spomnim nanjo. V njej Pirx prevzame poveljstvo nad staro, razmajano vesoljsko ladjo z lastnim robotom za vzdrževanje reaktorja - Terminusom. Le ta ima prav neobičajno navado in dolg, dolg spomin...