Srecko

V soboto bomo v Piranu odprli sezono s prvim stažnim potopom. Voda je mrzla vendar se počasi segreva. Na 23m je temperatura še vedno borih 9.4 stopinje. Ker sem v vodi bolj občutljiv na mraz, sem hotel najprej kupit majico iz lycre. Pa mi predlaga kolega nakup brezrokavnika iz neoprena. Pokličem Norik in bingo! Imajo na zalogi in cena bi bila ista kot za lycra majico. S tem da neopren res greje v pravem pomenu besede. Torej pot pod noge in gremo v Tivoli. Parkiram kar na parkirišču za avtobuse nasproti pivovarne in grem. Brezrokavnik mi odgovarja in ga kupim. Prodajalec mi da pri tem kar lep gotovinski popust in zadovoljen grem nazaj proti avtu. Na pol poti do parkirišča zagledam redarja. Izkaže se, da jih je več! Ne dva, ne tri pač pa štirje redarji pridno pišejo listke. Prekleti mrhovinarji. Podvizam se, prečkam cesto (uh, hvala bogu, na moji strani še niso bili), se vsedem v avto in srečno uidem. Za par trenutkov mi je srce kar pošteno razbijalo.Če bi prišel 5 minut kasneje, bi bilo verjetno prepozno. To bi bila že druga kazen odkar imam avto. Na srečo sem jih prehitel. Yessss :)