Potop na Boko Kotorsko
Potop na Boko Kotorsko (13.07.2005)
Bil je naš drugi potop ta dan. Še zdaj se ga dobro spominjam. Kot vsak popoldan smo se vkrcali na barko in odpravili na potop. Tokrat na obalo Pelješca kjer nas je čakala potopljena ladja Boka Kotorska. Potop je vodil Mare, mlajši a veliko bolj izkušen potapljač. Že na površini je bilo jasno, da od ladje ni veliko ostalo. Predvideval sem, da je ladjo tako hudo razbilo neurje. Obala je tam namreč zelo skalnata in morje je plitvo. Na najglobji točki potopa je Aladin pokazal 8.2 metra. Tako smo si lahko privoščili daljši potop in precej raziskovanja. Med rjastimi kosi trupa sva naša omarico z varovalkami, velike jeklenke ogljikovega dioksida (verjetno za gašenje) in nekakšen manjši motor. Ladja kot taka ni prepoznavna - bolj spominja na kup starega zarjavelega železa. Zakaj je bil potop potem sploh zanimiv? Konec koncev je za potapljača vsak potop zanimiv :) Šalo na stran, verjetno najbolj zaradi čiste vode in majhne globine kar je pomenilo zelo dobro vidljivost. Boka Kotorska je bila tovorna ladja, ki je prevažala razsuti tovor torej cement, pesek, prodnjak in podobno. Zato je tudi dno okrog razbitine pokrito s prodnjakom.
Po končanem potopu na barki odložim opremo in skočim nazaj v vodo samo z masko in dihalko. Ker sva zaključila med prvimi lahko zdaj opazujem ostale potapljače pri "delu". Hecno je, ko veš, da si bil še pred nekaj minutami tudi ti tam dol. Opazujem figure, ki za sabo puščajo značilne mehurčke, kako plavajo ob dnu. Sonce osvetljuje dno in mu daje prav lepo barvo. Vidim Aleša, ki zaključuje potop in se ravno dviguje. Potopim se k njemu, rokujeva se, si pomahava in že moram počasi na površino po zrah. V takih trenutkih se še posebej zaveš koliko avtonomije in časa ti pravzaprav daje oprema. Potop sem takrat ocenil s 3 (od 5) a šele sedaj vidim kako lep je bil v resnici.
Opomba: Mnogo kasneje sem izvedel zakaj je razbitina v takem stanju. Ladjo so kmalu potem, ko se je potopila razrezali, da bi dvignili tovor, ki je šel z njo na dno. Tako, še ena rešena uganka :)
Bil je naš drugi potop ta dan. Še zdaj se ga dobro spominjam. Kot vsak popoldan smo se vkrcali na barko in odpravili na potop. Tokrat na obalo Pelješca kjer nas je čakala potopljena ladja Boka Kotorska. Potop je vodil Mare, mlajši a veliko bolj izkušen potapljač. Že na površini je bilo jasno, da od ladje ni veliko ostalo. Predvideval sem, da je ladjo tako hudo razbilo neurje. Obala je tam namreč zelo skalnata in morje je plitvo. Na najglobji točki potopa je Aladin pokazal 8.2 metra. Tako smo si lahko privoščili daljši potop in precej raziskovanja. Med rjastimi kosi trupa sva naša omarico z varovalkami, velike jeklenke ogljikovega dioksida (verjetno za gašenje) in nekakšen manjši motor. Ladja kot taka ni prepoznavna - bolj spominja na kup starega zarjavelega železa. Zakaj je bil potop potem sploh zanimiv? Konec koncev je za potapljača vsak potop zanimiv :) Šalo na stran, verjetno najbolj zaradi čiste vode in majhne globine kar je pomenilo zelo dobro vidljivost. Boka Kotorska je bila tovorna ladja, ki je prevažala razsuti tovor torej cement, pesek, prodnjak in podobno. Zato je tudi dno okrog razbitine pokrito s prodnjakom.
Po končanem potopu na barki odložim opremo in skočim nazaj v vodo samo z masko in dihalko. Ker sva zaključila med prvimi lahko zdaj opazujem ostale potapljače pri "delu". Hecno je, ko veš, da si bil še pred nekaj minutami tudi ti tam dol. Opazujem figure, ki za sabo puščajo značilne mehurčke, kako plavajo ob dnu. Sonce osvetljuje dno in mu daje prav lepo barvo. Vidim Aleša, ki zaključuje potop in se ravno dviguje. Potopim se k njemu, rokujeva se, si pomahava in že moram počasi na površino po zrah. V takih trenutkih se še posebej zaveš koliko avtonomije in časa ti pravzaprav daje oprema. Potop sem takrat ocenil s 3 (od 5) a šele sedaj vidim kako lep je bil v resnici.
Opomba: Mnogo kasneje sem izvedel zakaj je razbitina v takem stanju. Ladjo so kmalu potem, ko se je potopila razrezali, da bi dvignili tovor, ki je šel z njo na dno. Tako, še ena rešena uganka :)
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home