I'm back!

Evo večerjo sem si prinesel kar pred računalnik, da bi lahko vmes napisal en par vrstic ;) Pridno drobim po mizi in premlevam vtise, zraven pa nabijam dobre stare Iron Maiden...

Včeraj sem okrog pol petih zaključil z delom in letel na Brnčičevo po Aladin Prime, moj prvi potapljaški računalnik! S prazno denarnico sem potem šibal domov, se malo spočil, večerjal, pripravil vso prtljago in ob pol osmih sta že prišla pome Samo in Igor. Zbasali smo se v Cliota in odpeljali na Lom kjer naj bi se dobili z drugo skupino. Po eni uri čakanja (!) so se končno prikazali in nadaljevali smo pot proti morju. Pri Ravbarkomandi je sledil še en pit-stop, ker se nam je pridružil še avto z Aleksandro in Domnom iz PD Rakek. Pred hotel v Novigradu smo prispeli okrog pol enajstih. Tu nas je čakal organizator ter nam na hitro pokazal kje bomo spali in kje bo v soboto akcija. Nekaj časa smo potem zabili na lokalnem Biker's festu (dokler ni zmanjkalo piva) nato pa nazaj v hotel. Ponoči me je zeblo kot psa ampak, ker sem včasih bolj len kot črnogorci, se nisem oblekel :) Zjutraj pa smrkanje...

Soboto smo začeli z zajtrkom v hotelu in jo nadaljevali ob pijači v novigradski marini. Sledil je še kratek briefing potem pa akcija - nabiranje smeti. V 45 minutah mi je uspelo nabrati dva polna žaklja smeti, predvsem flaše (kako tipično)... izbrskal sem tudi delavsko rokavico, izvijač, dve-tri konzerve, plastične kozarce, pokrovček Labello etc. Vidljivost je bila izredno slaba, v glavnem dober meter. Drugi žakelj sem tako polnil brez sopotapljačev saj smo se kar hitro porazgubili. Po akciji so nas pogostili z resnično okusnim kosilom - mešano meso I. klase, solata, pijača. Med kosilom so se že polnile flaše za potop na Coriolanus.

Potop na HMS Coriolanus smo začeli popoldan. Začetek ni bil nič kaj obetaven saj je bilo morje precej razburkano.. na razbitino naj bi se potopili po štriku. Vse lepo in prav ampak na cca. 15 metrih sva z buddyjem (Domen) izgubila štrik iz vida. Kako? Lepo, nisva se ga držala! :) No, k temu je gotovo botrovala tudi slaba vidljivost. Ker ni imelo smisla riniti naprej sva se vrnila na površino in odplavala nazaj do ladje. Ta "manever" naju je "stal" 50 barov oz. četrt flaše. V drugo sva se uspešno spustila po vrvi. Jaz sem se na 20 metrih globine praktično vsedel na premec, ker še nisem pričakoval razbitine, vidljivost pa je bila izredno slaba (spet cca. dober meter). Ker ni bilo praktično nič videti in je meni še baterija crkovala, sva tako po nekaj minutah začela dvig. Moram priznati, da sem precej razočaran. Na slikah in fotografijah Coriolanus deluje kot razbitina vredna ogleda. Ampak ne v takih pogojih! Ker nas je bilo preveč, da bi se vsi udeležili potopa istočasno, so nas razdelili v dve skupini. Druga skupina je imela več sreče. Morje se je umirilo in bojda je bila vidljivost bistveno boljša cca. 15 metrov!? Srečkoviči! Jaz sem se imel v glavnem fajn kljub smoli na Coriolanusu! :)