Iztok Mlakar - Valentin

Ne zamerte gospa, res mi je žal,
an vas prosim, da mi oprostiste,
sz eno sem drugo zamenjal vas,
jemaste prou, nikdar vidla me niste,
nikdar v življenju me niste poznala,
zna bit, da preveč sem spil kak kvartin.
Človk se zmoti, kej čmo, so že leta pasala,
ne zamerte gospa, danes je svet Valentin.

Kako bi se lohkor poznala, nas dva,
an kako lohkor v kop kej bi mjela,
vi ste od usih spoštovana gospa,
meni pej samo glaž klapu dela.
Veš no ni res, da kak bot se prplazi
pod noč vam sosedov tamlajši v spomin,
tko putiho an navzkrevž, da noben ne opazi,
ne zamerte gospa, danes je svet Valentin.

Ni res, da pojstla trava je bla,
an škure pej veje drevesa,
ni res, da pod p'ku tam dol pri potoku,
sva bogu ukradla nebesa.
Ni res, da do jutra v kop sva ležala,
ni res, da ta rama vam bla je kušin,
ne ni res, da na njej tisto noč ste zaspala,
ma ne zamerte gospa, danes je svet Valentin.

Ne zamerte gospa, res mi je žal,
an vas prosim, da mi oprostiste,
sz en sem drugo zamenjal vas,
jemaste prou, nikdar vidla me niste.
Pjan sem an blodim, gospa prou ste rekla,
nikdar v kop nas ni spravu deštin.
An ni res, da če čez lice ena solza je tekla,
ma sej nisem neč vidu, gospa sej veste,
danes je svet Valetin.