Tiskana Blogorola

Zadnje čase se teme, o katerih bi rad pisal, pridno kopičijo, časa za realizacijo pa ni. No, prva tema je po skoraj dvomesečnem čakanju pred vami:

Zakaj mislim, da je tiskana Blogorola nesmisel? Zato, ker se mi zdi že sama ideja tiskanja elektronskega medija paradoksalna. S tem, ko preneseš blog na papir, izgubiš vse prednosti, ki jih le-ta ima kot elektronski medij. Prvič, članki, ki bodo šli v objavo, so izbrani s strani uredništva. To je sicer logično vendar hkrati pomeni, da nekdo drug odloča o tem, kaj bomo v reviji brali. Na Internetu moderacije kot take še ni in upam, da nikoli ne bo. Drugič, tudi, če ti je nek zapis všeč, moraš po nadaljevanje na Web, ker ni nobenega zagotovila, da se bo v naslednji številki ta blog spet pojavil. Glede na to, da nekateri avtorji pišejo vsak dan, Blogorola pa izhaja le enkrat tedensko, ne vidim tu nobene prednosti. In tretjič, ali res potrebujemo še en brezplačnik? Ni škoda papirja? V času, ko se mediji javnega obveščanja vedno bolj usmerjajo v Internet, se nekdo spomni in naredi ravno obratno. Bravo, res vredno vsake pohvale. Ne, tiskana Blogorola je kvečjemu sama sebi namen oz. sebi in njenim ustvarjalcem, ki na ta način poskušajo priti do nekaj cekinov. Jasno, da si s tem nihče od blogerjev ne bo kupil Mercedesa in prav zanimivo bo opazovati, kako dolgo bo časopis izhajal.