Servis

Letni (redni) servis regulatorja Apeks ATX40 me je stal 51€ in nekaj drobiža, trajalo pa je dobra dva tedna. Zamenjani so bili vsi o-ringi, membrane, sinter filter idr. No, poceni to vsekakor ni...

DRM Tabor Murter 2008

Naj pojasnim prejšnji prispevek. Pretekli teden sem bil na dopustu na Murteru in po naključju je bil v bližini našega apartmaja gostinski lokal z istim imenom :) S pesmico sem hotel povedati, da sem spet doma.

Na dopustu mi ni bilo tako lepo kot sem pričakoval. Imeli smo precej smole z vremenom in še mehanične težave z barkama. En dan sta bili celo obe barki neuporabni in smo šli na morje z najeto ribiško kočo kar je bilo po svoje pravzaprav kar zanimivo. Tudi morski bolezni nisem ušel saj nas je v ponedeljek lep čas premetavalo kot orehovo lupino in še pest kikirikija sem pojedel. Za piko na i mi je isti dan odpihnilo še kapo v morje. Kar se potapljaških lokacij tiče so bile le-te zelo različne, od čisto brezveznih do odličnih. Kljub vsem težavam mi je uspelo izpeljati vseh deset načrtovanih potopov. Kar se družbe tiče sem prišel letos do nekaterih spoznanj o katerih pa ne bom razpredal na blogu.

Tabor na Dugom Otoku je bil zame v vseh pogledih boljši!

Faber jeklenka

Moja najnovejša pridobitev je 15 litrska (232 bar) potapljaška jeklenka znamke Cressi-sub, proizvajalca Faber. Zadeva ima dvojni Cressi ventil in lepo rumeno mrežico :-) Glede na to, da se potapljam že četrto leto in je bila izposoja jeklenk vedno večji problem, sem se končno odločil za nakup. Po nekaj telefonskih klicih sem se odločil za obisk Lovskega mojstra v City Parku in jeklenko tam tudi kupil za okroglih 260€. Sedaj mi manjkata le še kompas in morda ena močnejša svetilka.

Sobota-nedelja

Kot sem že včeraj napisal, sem to soboto v Fiesi opravil svoj 100. potop. Čeprav je na začetku slabo kazalo, se nas je na koncu nabralo kar 9 potapljačev. Kljub slabi vidljivosti smo našli potopljeno Meduzo (majhna barka), nato smo na pesku slučajno našli še umetni greben. Na žalost tudi tokrat nismo uspeli najti potopljeno jadrnico Meteor. Preostanek potopa smo preiskovali greben vendar brez večjega uspeha. Po potopu smo pospravili opremo in se peš odpravili v Piran kjer je potekalo državno prvenstvo v podvodni fotografiji. Tu smo srečali kar nekaj znanih obrazov s kluba in se ob kavi prepustili soncu, ki je prav lepo grelo. Je tako lepo grelo, da bi skoraj zaspal :) Za konec smo šli še na kosilo v Lucijo in nato domov. Skratka, lep dan za tauharijo! :)

Nedelja je bila bolj v znamenju hišnih opravil saj sem zlikal goro cunj, posesal stanovanje in nekaj malega pospravil. FIN

Fiesa

100. potop:
Globina: 15.2 metra
Trajanje: 55 minut
Temp. vode: 21C

Dugi Otok 2007: Povratak otpisanih

Po slabih 9 urah na poti smo se v soboto zvečer srečno vrnili v Ljubljano. Le počasi se aklimatiziram na staro življenje, 14 dni na morju pač naredi svoje. Vreme je bilo sončno, voda topla, potopi lepi in številčni, predvsem pa sem odklopil od starega vsakdana :-) V 14 dneh sem opravil 25 potopov in s tem presegel lanskoletni tabor na Braču. Pri tem sem nabral veliko novih izkušenj iz vodenja potopov.

Priznam, da sem malo pogrešal nekatere ljudi in bloge (razglednice so na poti). Internet v Zaglavu deluje le preko svinjsko dragega GPRS (cca. 2 MB prenešenih podatkov stane okrog 18 EUR). Zato tudi ni bilo novih objav na blogu niti mailov v vaših nabiralnikih. Definitivno smo vlekli s sabo preveč hrane in premalo vode pa tudi cunj bi lahko imel pol manj. No, bom vedel za drugič!

Kaj naj rečem, fajn je bilo! Reportaža bo, ko se mi bo dalo :)

Vikend v Fiesi

Za mano je še en potapljaški vikend. Tokrat smo spremljali nove tečajnike na izpit v Fieso. Spremljalo nas je lepo vreme, voda pa je bila že dovolj topla za kopanje. Poleg turistov je bilo prisotnih še precej potapljačev iz drugih klubov, verjetno še največ iz Murske Sobote. Fantje iz MS so bili opremljeni tudi s kompresorjem in so nam prijazno dovolili napolniti jeklenke za drugi dan. V zameno so dobili plato Laškega :) Prvi dan sem opravil dva prijetna potopa z Daretom in Majo. Našli smo Meduzo in umetni greben, na drugem potopu pa smo si še malo ogledali desno stran zaliva ter pri tem naleteli na nekaj plavalcev, ki so počeli razne neumnost na površini ne vedoč, da jih nekdo od spodaj opazuje :-) Proti večeru smo pripravili kraljevsko pojedino potem pa je sledil še krst novopečenih potapljačev. Jaz sem se upokojil nekaj čez polnoč, najbolj vzdržljivi pa so ostali pokonci do 3h zjutraj!

Nedeljo smo začeli s poznim zajtrkom in veliko kave, okrog 11h pa smo se odpravili na obalo. Tokrat sem na potopu skrbel za dva tečajnika, ki sta mi povzročila kar nekaj sivih las. Za dodaten stres je poskrbela še izredno slaba vidljivost tako da nismo našli niti ene od dveh v Fiesi potopljenih barčic. Po pol ure bluzenja po mulju, smo naredili še krog ob obali in po 65 minutah zaključili potop. Tečajnika sta preživela jaz pa sem za spomin dobil nekaj sivih las ;-) Pozno popoldan smo spakirali opremo in odrinili proti Ljubljani. Med potjo je Damjanu tik pred izvozom Črni kal crknil avto pa smo skupaj čakali avtovleko. Medtem smo pojedli še preostale klobase ter se skoraj eno uro hecali s fotkanjem. Bog si ga vedi kaj si je mislil mimovozeči se folk, ko so videli tri avte na odstavnem pasu in trop mladcev s fotoaparati :-)

Povzetek tedna

Te dni se pri meni dogaja toliko, da komaj sledim. Prejšnjo soboto smo imeli na morju izpit iz potapljanja z nitroxom, ki sem ga uspešno prestal (zato tudi tista fotka nitrox jeklenke ;)). Prvi potop je bil bolj dolgočasen saj smo večji del potopa opravili ob stari kanalizacijski cevi. Tam okrog je prava puščava... zato pa je bil drugi verjetno najlepši potop kar sem jih kdaj opravil v Piranu. Toliko življenja še nisem videl tam, od jat črnik, ogromnih morskih zajčkov, ugorja pa do rakovic, kozic, sip, leščurjev itd.

Drugače pa imam en kup dela poleg službe. Tako s prispevki za Navigator magazin in zbiranjem materiala od naših fotografov, kot tudi s članki za Študenta. Za naprej bo pa dela samo še več!

Aja, na Blogres ne pridem, ker se gremo ta vikend s tečajniki potapljat v Fieso :) Žal! Bi z veseljem rad spoznal še en par blogerjev ampak to lahko tudi drugič. Lepo se imejte!

Nitrox I.

Tečaj Nitrox

Včeraj smo na klubu začeli s teoretičnim delom tečaja za nitrox potapljača. Nitrox (Enriched Air Nitrox) poznamo pri nas tudi pod imenom "obogaten zrak". Vsebuje večji procent kisika, za rekreativne namene tipično 32%, 36% ali 40%. Kaj to pomeni v praksi? Zaradi zmanjšane vsebnosti dušika smo po potopu manj utrujeni, kasneje nastopi dekompresijski režim, površinski intervali so krajši, zmanjšajo se možonsti za nastanek dekompresijske bolezni idr.. Seveda potapljanje z nitroxom ni brez nevarnosti vendar pri rekreativnem potapljanju le redko pridejo do izraza tj. toksičnost kisika.

Korčula fotke

Kljub temu, da sem že objavil povezavo na galerijo slik s Korčule, bi tukaj izpostavil te tri. Zakaj? Zato, ker sem na prvih dveh model jaz, druga pa mi je zelo všeč še posebej zaradi posrečene razporeditve mehurčkov izdihanega zraka. Uživajte ;)

Foto: Peter Grosman

Foto: Peter Grosman

Korčula za sladokusce

Moj dopust se je iztekel že v četrtek ampak se mi do zdaj ni ljubilo pisat in roko na srce, tudi zdaj se mi ne. Ampak enkrat bo treba in čas bi že bil, da spet malo oživim ta blog.

Torej, preživeli smo sedem lepih, sončnih dni na Korčuli, v majhnem zaselku imenovanem Tri porte, nekaj kilometrov od Vele Luke. Prvo presenečenje sem doživel zjutraj, ko sem ugotovil, da v vasi ni ne trgovine, ne lokala, kaj šele pekarne ali česa drugega. A nič zato, kruh so nam itak dostavili vsak dan sproti, hrano pa smo v glavnem prinesli s sabo. Žal hrvati še vedno ne znajo speči normalnega kruha in premorejo le bel kruh. Blergh! Apartmaji so bili kul in ničesar ni manjkalo. Celo delujočo pečico smo imeli in plin, kar definitivno pohitri kuhanje.

Potapljaški del je bil odlično izveden saj so bile lokacije enkratne in predvsem zelo blizu, z logistiko pa ni bilo težav. Poleg tega je bil pomol direkt pred hišo in je odpadlo prenašanje jeklenk in opreme. Tu bi res pohvalil lastnika centra Željana Padovana saj se je maksimalno potrudil. Jeklenke so bile vedno polne pravočasno, držal se je dogovorov in upošteval naše želje. Prav tako je pred in po potopih vedno pomagal pri opremi, kar za hrvate sploh ni značilno zato kapo dol. S svojim načinom dela bi lahko bil za zgled marsikaterem dive centru na hrvaškem.

Sami potopi so bili super saj je morje polno življenja. Lahko smo občudovali rdeče gorgonije, raroge, jastoge ter ostale rake, množico raznobarvnih polžev (tudi nekaj redkih), hobotnice, prelepe vijoličaste morske zvezde in še marsikaj. Morje je bilo precej mrzlo in moram priznati, da me je pod vodo konstantno zeblo. Posledično sem se v ponedeljek grdo prehladil in zaradi tega spustil kar nekaj potopov (naslednji večji nakup bo po mojem kar suha obleka). No, zdravje gre počasi na bolje čeprav še vedno nisem čisto ok..

Skratka, bilo je lepo in upam, da se še kdaj vrnemo.

Nekaj fotk najdete TUKAJ

Velikonočni potop in še več...

V nedeljo dopoldan sem tudi jaz uradno odprl sezono in se podal v "globine" piranskega zaliva. Na površini je Aladin nameril prijetnih 16 stopinj, na 11 metrih pa 14. Potop sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če ne bi moj kolega Dejan v špranji opazil jastoga na kakih 9 metrih globine. Poleg tega sva našla še precej veliko rakovico opazil pa sem tudi, da se populacija leščurjev počasi spet veča. Ne vem ali temu botruje dejstvo, da je leščur že nekaj časa zaščitena vrsta ali pa so se jih ljudje naveličali nabirati. V vsakem primeru je naše morje z njimi lepše.

Popoldanski potop je cca. polovica skupine opravila v Cerkniškem jezeru. Nekaj se nas je namesto tega odpravilo na "otok" k čebelarjem kjer imajo simpatično učno pot in prodajajo med ter ostale čebelje pridelke. Sam sem si privoščil kozarec cvetličnega medu in vrečko medenjakov - sladkosned ne more iz svoje kože ;)

Včeraj pa sva se s prijateljico podala v Pekel. Pa ne krščanski pekel ampak sotesko Pekel pri Borovnici za katere obstoj do včeraj sploh nisem vedel. Obisk priporočam vsem ljubiteljem vode in slapov. Pod je na začetku precej položna nato pa postopoma postaja vedno bolj strma. Na nekaterih delih hodimo po zelo ozkih in strmih lesenih stopnicah, še višje pa kar po lestvah. A naj vam ne bo žal truda! V Peklu namreč čaka pet prelepih slapov in bistra, ledena voda. O tem, kako mrzla je voda, sem se moral prepričati "na lastne noge". Med brodenjem po tisti ledenici me je pošteno špikalo. Vam povem, je mraz!

[Sorry, na zahtevo fotka odstranjena]