IPS 2008 Lisbon, 2. del

V sklopu seminarja sem se naučil novih tehnik, dojel pa sem tudi nekaj osnov, ki mi do tedaj niso bile jasne. Povdarek je bil seveda na praktičnem delu in ne na predavanjih. Tako smo obiskali cel kup zanimivih lokacij kot so lizbonski grad, Belem, Sintro, Cascais, Expo, Cabo da Roca, Fakulteto za agronomijo, center Lizbone idr. Dva večera smo namensko porabili tudi za nočno fotografijo. Sedaj mi ostane le še čim več prakse, še prej pa nakup kakšnega DSLR aparata, ker na kompakta se ne mislim prav dosti vračat, če ni 'lih treba :)

Kar se plezanja tiče je bilo to odlično. Kljub prehladu sem bil v dobri formi in v dveh plezalnih dneh premagal dve 6a in eno 6a+, napadel sem pa tudi eno 6b vendar mi ni uspelo. Plezališče leži čisto ob morju in je prav luštno. Vse smeri so opremljene z lepljenci in se ni zgodilo, da kje ne bi bilo štanta. Edina zanimivost je ta, da nikjer na štantih ni vponk temveč le rinke in se je potrebno prevezati. Drugače je skala odlična in precej razčlenjena. Vsekakor plezališče vredno obiska, če ste ravno v Lizboni.

Mesto mi je bilo precej všeč, še posebej stare, bogato okrašene stavbe in Ponte 25. Abril. Javni prevoz imajo za moje pojme odlično urejen, saj lahko izbirate med vlakom, podzemno, tramvajem in mestnim avtobusom. Zanimivo se mi je zdelo tudi to, da ima Porto s cca. 260.000 prebivalci svojo podzemno železnico, Ljubljana pa niti tramvaja ne premore. Poleg vsega naštetega se mi je v spomin vtisnila tudi množica slaščičarn, ki jih najdemo na vsakem koraku. Ponujajo tipične portugalske slaščice, ki bi jih lahko kar naprej jedel in se redil :)

IPS 2008 Lisbon

Pred dobrim tednom sva se vrnila s Portugalske in čas je že, da o tem tudi kaj napišem...

Letela sva iz Benetk s transferom v Madridu, cela pot pa je trajala dobrih 5 ur, če ne štejem čakanja na vseh letališčih. Glede na to, da je bila to moja prva tovrstna izkušnja, se mi vse skupaj niti ni zdelo hudo stresno. A vseeno moram priznati, da bi raje videl, če bi letela direktno z Brnika in nama ne bi bilo treba presedati v Madridu. No, zame najboljši del je bil vsekakor vzlet pri polnem gasu :)

V času najinega obiska sva se udeležila 4-dnevnega mednarodnega seminarja o fotografiji (IPS Lisboa), ki je bil hkrati glavni razlog za najino potovanje (poleg tega, da sva oba že resnično potrebovala dopust). Seveda jaz ne bi bil jaz, če ne bi šel vsaj en dan plezat. Tako sva en dan preživela v obalnem plezališču Farol da Guia.

Ves teden smo spali v precej špartanskem hostlu na obali, vendar precej daleč od centra. Temu primerna je bila tudi cena 11€/noč. Verjetno si bom najbolj zapomnil zajtrke kjer so bile porcije na osebo strogo določene: dve žemljici, kozarec soka (pomarančni sirup), skodelica kave, krožniček z rezino sira, rezino šunke ter mini maslom in marmelado, če si imel srečo pa še jogurt. V hostlu so imeli tudi wireless (nekaj podobnega kot naš NeoWLAN) in en stacionarni računalnik, oboje plačljivo.

- nadaljevanje sledi jutri -

Korčula za sladokusce

Moj dopust se je iztekel že v četrtek ampak se mi do zdaj ni ljubilo pisat in roko na srce, tudi zdaj se mi ne. Ampak enkrat bo treba in čas bi že bil, da spet malo oživim ta blog.

Torej, preživeli smo sedem lepih, sončnih dni na Korčuli, v majhnem zaselku imenovanem Tri porte, nekaj kilometrov od Vele Luke. Prvo presenečenje sem doživel zjutraj, ko sem ugotovil, da v vasi ni ne trgovine, ne lokala, kaj šele pekarne ali česa drugega. A nič zato, kruh so nam itak dostavili vsak dan sproti, hrano pa smo v glavnem prinesli s sabo. Žal hrvati še vedno ne znajo speči normalnega kruha in premorejo le bel kruh. Blergh! Apartmaji so bili kul in ničesar ni manjkalo. Celo delujočo pečico smo imeli in plin, kar definitivno pohitri kuhanje.

Potapljaški del je bil odlično izveden saj so bile lokacije enkratne in predvsem zelo blizu, z logistiko pa ni bilo težav. Poleg tega je bil pomol direkt pred hišo in je odpadlo prenašanje jeklenk in opreme. Tu bi res pohvalil lastnika centra Željana Padovana saj se je maksimalno potrudil. Jeklenke so bile vedno polne pravočasno, držal se je dogovorov in upošteval naše želje. Prav tako je pred in po potopih vedno pomagal pri opremi, kar za hrvate sploh ni značilno zato kapo dol. S svojim načinom dela bi lahko bil za zgled marsikaterem dive centru na hrvaškem.

Sami potopi so bili super saj je morje polno življenja. Lahko smo občudovali rdeče gorgonije, raroge, jastoge ter ostale rake, množico raznobarvnih polžev (tudi nekaj redkih), hobotnice, prelepe vijoličaste morske zvezde in še marsikaj. Morje je bilo precej mrzlo in moram priznati, da me je pod vodo konstantno zeblo. Posledično sem se v ponedeljek grdo prehladil in zaradi tega spustil kar nekaj potopov (naslednji večji nakup bo po mojem kar suha obleka). No, zdravje gre počasi na bolje čeprav še vedno nisem čisto ok..

Skratka, bilo je lepo in upam, da se še kdaj vrnemo.

Nekaj fotk najdete TUKAJ